Olimpijada

»Last minute« kolajna – Urška Žolnir

urka_olimpijada-5Urška Žolnir je tista junakinja, ki je na olimpijske igre v Atene odpotovala kot prva rezerva, v zadnji sekundi nesrečno zapravila uvrstitev v finale in vsaj srebrno kolajno, se zbrala in v velikem slogu osvojila bronasto kolajno.

Prvo v judu za Slovenijo in prvo slovensko na olimpijskih igrah v grški prestolnici. Na Brniku jo je pričakalo»pol Žalca«.

Ker je Urška v Atene odpotovala na vrat na nos, ni imela niti časa, da bi občutila strah pred tekmovalkami. »Nenaden odhod mi je na nek način zagotovo pomagal,« je priznala.

Takrat je bila najlažja med najtežjimi

lucadrzimedaljo_smallČeprav je Luca, kakor jo kličejo vsi, ki jo poznajo, ena najlažjih in najnižjih bork v najtežji kategoriji, zna biti na tatamiju pogosto pravi strup za veliko težje in večje tekmice.

Takrat triindvajsetletna Lucija Polavder je dobila odločilen boj za bronasto kolajno na olimpijskih igrah v Pekingu.

Z bojevito igro je premagala Korejko Nayoung Kim iz Južne Koreje. Lucija se bojuje v najtežji kategoriji nad 78 kilogramov. »Olimpijska kolajna je sen vsakega športnika, meni so se sanje uresničile.

Kolajna mi ogromno pomeni.« je takoj po boju dejala Luca, ki ni mogla skriti solz sreče. Z 88 kilogrami sodi med najlažje v svoji kategoriji.

V Pekingu je trikrat zmagala in enkrat izgubila. »Trener mi je dajal napotke, Urška Žolnir pa je bila moja maserka,« je opisala čas pred obračunom za tretje mesto.

Judo in olimpijske igre

Olimpijske igre so prireditev, ki vedno pritegne veliko pozornost javnosti. Na vsakih Olimpijskih igrah nas vedno znova zanimajo dosežki športnikov. Zagotovo je osvojitev olimpijske kolajne cilj vsakega vrhunskega športnika in posebna nagrada za ves trud in odrekanja.

lucija_olimpijada

Že sam nastop na Olimpijskih igrah je lahko svojevrstna nagrada, dobitniki olimpijskih medalj ostanejo za vedno zapisani, imena ostalih sodelujočih pa počasi tonejo v pozabo. Številni športi skozi zgodovino počasi izginjajo iz olimpijskega programa, nadomestijo jih novi, morda bolj atraktivni.

Judo se je prvič pojavil na OI v Tokiu na Japonskem leta 1964. Na igrah je tekmovalo 72 tekmovalcev iz 27 držav, ki so bili razdeljeni v štiri težnostne kategorije. Najuspešnejši so bili seveda Japonci, ki so osvojili 3 naslove (-68kg Tahekide Nakatani, -80kg Isao Okano, +80kg Isao Inokuma).

urka_olimpijada

V odprti kategoriji pa je zgodovinski preobrat uspel Antonu Gessinku iz Nizozemske, ki je Japonskega nasprotnika Akio Kaminaga premagal s končnim prijemom. S to zmago se je zapisal v zgodovino, saj je postal prvi Olimpijski zmagovalec »preostalega sveta«.

Na OI v Mexico City 1968 judo ni bil uvrščen. Od leta 1972 Munchen, pa je stalni šport na poletnih Olimpijadah. Ženske so prvič nastopile v Seoulu 1988 kot demonstracijski šport, od Barcelone 1992 dalje pa se potegujejo tudi za odličja.

Slovenski judoisti na olimpijskih igrah:

942_zolnir2-1MUNCHEN (1972)

  • Topolčnik Stanko, Impol -63kg

MONTREAL (1976)

  • Vidmajer Janez, Impol -63kg

MOSKVA (1980)

  • Očko Franc, Impol -65kg

LOS ANGELES (1984)

  • Leščak Filip, Impol -78kg 5.mesto
  • Očko Franc, Impol -65kg 7.mesto

SEOUL (1988)

  • Leščak Filip, Impol -78kg

943_rokiBARCELONA (1992)

  • Cuk Štefan, Ivo Reya -65kg 9-12.mesto
  • Leščak Filip, Drava -86kg

ATENE (2004)

  • Žolnir Urška, Sankaku -63kg 3.mesto
  • Sraka Raša, Bežigrad -70kg 9-12.mesto
  • Nareks Petra, Sankaku -52kg
  • Polavder Lucija, Sankaku +78kg
  • Jereb Sašo, Olimpija -73kg

948_zol4PEKING (2008)

  • Polavder Lucija, Sankaku +78kg 3.mesto
  • Žolnir Urška, Sankaku -63kg 7.mesto
  • Drakšič Rok, Sankaku -60kg
  • Sedej Aljaž, Bežigrad -81kg
  • Ceraj Matjaž, Impol +100kg