O judu

Judo v svetu

IJF_logo_smallIJF_logo_smallSvetovna Judo Federacija (IJF) združuje v svojih vrstah 198 nacionalnih federacij, ima preko 30 milijonov registriranih tekmovalcev in je po številčnosti tretja svetovna federacija (atletika, nogomet, judo). Kot olimpijska disciplina je IJF od leta 1964 stalna članica MOK. V mnogih državah je judo obvezna dejavnost v osnovnih in srednjih šolah. Judo zveza Slovenije je članica IJF in EJU, ki sta mednarodni in kontinentalni zvezi in skrbita za razvoj juda v svetu in Evropi. Leto 1952 štejemo za uradni začetek organizirane vadbe juda v Sloveniji.

Kodokan – sanje vsakega judoista

Jigoro Kano je ustanovil Kodokan leta 1882. Njegov dojo (dvorana za trening juda) je takrat štel le 6 blazin, učencev pa je bilo 9. Začetnih težav s katerimi se je moral Jigoro Kano spoprijeti je bilo mnogo. Toda njegova šola je hitro napredovala in naletela v nekaj letih na odmevno priznavanje v javnosti.

Današnji Kodokan leži v osrčju 18 milijonskega Tokia. Temeljni kamen je leta 1956 postavil Risei Kano, sin Jigora Kana in takratni predsednik Kodokana. Novo poslopje je bilo zgrajeno 25. marca 1958, samo dve leti kasneje (1960) pa je bil pred glavnim vhodom odkrit kip v naravni velikosti očetu modernega juda Jigoru Kanu.

Od takrat naprej je obisk Kodokana cilj mnogih judoistov z vsega sveta. Poslopje je razdeljeno v dva trakta. Eden ima 7 nadstropij – v tem predelu je tudi sedež uprave, prenočišča in bivališča za judoiste iz tujine, konferenčna dvorana, prostori za rekvizite in majhna dvorana z blazinami (54 blazin). V kletnih prostorih je restavracija, namenjena predvsem tujcem.

V drugem traktu pa je glavni Dojo z več kot 500 blazinami in galerijo za gledalce, trim kabinet in prostori za učitelje – trenerje. Vse to se nahaja v drugi etaži. V prvi etaži pa se nahaja 5 manjših dvoranic (3 x 108 in 2 x 54 tatamijev). V kletnih prostorih pa so garderobe in kopalnice. Te so posebej za tujce, ženske in vrhunske mojster visokih stopenj pasov.

Največja dvorana (Dojo) je odprta vsak dan od 15.30 – 18.30 za prosti trening pod vodstvom enega samega mojstra, ki vrši le pregled nad vadečimi. Vsebina treninga je le randori. Dvakrat v mesecu (vsakega 10. in 20.) točno ob 17. uri, se z zamolklimi udarci na gong prične 30-minutni pouk, ki ga vodi eden izmed priznanih Kodokanovih mojstrov. Po preteku polurnega učenja, se nadaljuje z randorijem.

drevo_judo

Slovenski judo

Začetki juda v Sloveniji segajo v leto 1952, ko je skupina študentov ustanovila Akademski jiu-jitsu klub AJK. Danes je pri JZS registriranih 57 klubov s 4680 člani, judo pa je športna panoga, ki je uvrščena v prvo kategorijo športov.

Organizacija Evropskega judo pokala

Svetovni B-pokal DAX Cup je bil prvič organiziran leta 2005. Prijavilo se je 30 držav iz štirih kontinentov in cca. 70 klubov, skupno pa 260 tekmovalcev.

Evropska Judo zveza ga je leta 2009 preimenovala v Evropski pokal in je tudi najvišje rangiran v tej skupini tekmovanj. Udeležuje se ga 5400 tekmovalcev in tekmovalk. Po tem tekmovanju potekajo tudi mednarodne priprave. Vsako leto sodeluje čez 200 tekmovalcev in tekmovalk.

Ojudu-001
Priprave po evropskem pokalu Celje

Odlomek zgodovine celjskega juda 1953
Gostišče »Pri Petričku«

Na osamljeni vzpetini nad Savinjo blizu Celja je Težkoatletska zveza Slovenije za organizacijo tečaja najela znano gostišče »Pri Petričku«. Za vodenje in delo na tej lokaciji so bili zagotovljeni optimalni pogoji: od bivanja, odlične prehrane, dvoriščnega prostora za vadbo in učenje, do potrebnega miru, ki nam je za aktivno sodelovanje z učiteljem in med sabo omogočal maksimalni izkoristek zahtevnega urnika.

Mednarodni judo-do učitelj in mednarodni jiu-jitsu mojster 3. Dan nas je tri tedne od jutra do večera učil »najnovejše borilne veščine«, ki se je imenovala judo-do.

Dnevni ritem dela pod njegovim vodstvom je bil zelo korekten; čeprav bi nam večkrat odgovarjalo, da bi naporni ritem urnika in vadbe nekoliko omilil, se to nikoli ni zgodilo.

Na rokoborski blazini pod košato krošnjo drevesa smo vadili po 7 ur na dan. Z vremenom smo imeli srečo. Bili smo zainteresirana, aktivna in disciplinirana »delovna skupina«.

Od začetka zastavljeni urnik smo morali spoštovati ves čas tritedenskega dela. Bil je preprost, delaven in komunikativen trener, v katerem se je močno zrcalila želja, da nas čim več nauči in navduši za judo-do, za katerega je bil še posebej motiviran. Našo takratno državo (Odbor pri TAZJ) je nameraval pritegniti in obdržati kot stalno in zanesljivo članico njihove (po obsegu in vsebini zelo skromne in vprašljive) judo-do federacije. Svetovna in Evropska judo unija njihove federacije nista priznavali.

Proti koncu tečaja nam je na našo željo le pokazal razliko med judo in judo-do borbo. Judo borbo je ponazoril tako, da se po ceremonialnem pozdravu nasprotnika drug drugemu počasi približata, se primeta za kimona in naredita met. Potem se vrneta na svoji mesti in ritual se ponovi. Zmaga tisti, ki lepše in bolj nazorno pokaže tehnike.

Nato je nadaljeval s prikazom izredno živahnega in napadalnega judo-doja, ki mu pravila dovoljujejo tehnike in borbo, »ki ne spodbuja samo borca, ampak tudi in predvsem občinstvo«.

Po uprizorjenem prikazu je bila razlika med judom in judo-dojem kot na dlani. Vsi smo se strinjali, da gre pri judo-doju za šport, kakršnega si zares želimo.

Tudi takratni športni tednik Pole je 16.07.1953 objavil:
»Tečaj za judo
Blizu Celja bo od 16. Julija do 4. Avgusta prvi tečaj za trenerje juda, jiu-jitsa in judo-doja v naši državi. Težkoatletska zveza Slovenije predvideva udeležbo 20 tečajnikov. Povabili so tudi predstavnike drugih republik. Tečaj bo vodil znan avstrijski trener Ebetshuber, ki spada med največje evropske strokovnjake. Slovenski judoisti si od tega tečaja mnogo obetajo. S trenerji, ki bodo dovršili ta tečaj, bodo skušali razširiti ta lep šport po vsej Sloveniji.«

»Tečaj za judo
Blizu Celja bo od 16. Julija do 4. Avgusta prvi tečaj za trenerje juda, jiu-jitsa in judo-doja v naši državi. Težkoatletska zveza Slovenije predvideva udeležbo 20 tečajnikov. Povabili so tudi predstavnike drugih republik. Tečaj bo vodil znan avstrijski trener Ebetshuber, ki spada med največje evropske strokovnjake. Slovenski judoisti si od tega tečaja mnogo obetajo. S trenerji, ki bodo dovršili ta tečaj, bodo skušali razširiti ta lep šport po vsej Sloveniji.«