»Last minute« kolajna – Urška Žolnir
Urška Žolnir je tista junakinja, ki je na olimpijske igre v Atene odpotovala kot prva rezerva, v zadnji sekundi nesrečno zapravila uvrstitev v finale in vsaj srebrno kolajno, se zbrala in
v velikem slogu osvojila bronasto kolajno.
Prvo v judu za Slovenijo in prvo slovensko na olimpijskih igrah v grški prestolnici. Na Brniku jo je pričakalo»pol Žalca«.
Ker je Urška v Atene odpotovala na vrat na nos, ni imela niti časa, da bi občutila strah pred tekmovalkami. »Nenaden odhod mi je na nek način zagotovo pomagal,« je priznala.
Takrat je bila najlažja med najtežjimi
Čeprav je Luca, kakor jo kličejo vsi, ki jo poznajo, ena najlažjih in najnižjih bork v najtežji kategoriji, zna biti na tatamiju pogosto pravi strup za veliko težje in večje tekmice.Takrat triindvajsetletna Lucija Polavder je dobila odločilen boj za bronasto kolajno na olimpijskih igrah v Pekingu.Z bojevito igro je premagala Korejko Nayoung Kim iz Južne Koreje. Lucija se bojuje v najtežji kategoriji nad 78 kilogramov. »Olimpijska kolajna je sen vsakega športnika, meni so se sanje uresničile.Kolajna mi ogromno pomeni.« je takoj po boju dejala Luca, ki ni mogla skriti solz sreče. Z 88 kilogrami sodi med najlažje v svoji kategoriji.V Pekingu je trikrat zmagala in enkrat izgubila. »Trener mi je dajal napotke, Urška Žolnir pa je bila moja maserka,« je opisala čas pred obračunom za tretje mesto.
Prvo olimpijsko zlato in londonski avtobus
Na olipijskih igrah v Londonu je Urška Žolnir osvojila zlato medaljo. To je bila prva zlata medalja z olimpijskih iger za naš klub, s tem pa je Urška postala tudi prva Slovenka z zlato olimpijsko medaljo okoli vratu v samostojni Sloveniji.
Urška je tekmice premagovala suvereno, njena zbranost in koncentracija sta bili usmerjeni v končni rezultat torej zlato medaljo. Vse tekmice na poti do finala je Urška premagala zanesljivo z ipponom. V finalu ji je nasproti stala Kitajka Xu, Urški je uspelo izvesti ročni met Ippon seoi nage za prednostWazaarija in to prednost je ohranila do konca borbe in po udarcu na gong postala olimpijska prvakinja.
V spomin na Urškino zlato medaljo iz Londona, je trener Marjan Fabjan pripeljal značilni angleški dvonadstropni avtobus. Avtobus je preuredil in opremil s fotografijami iz olimpijade in ploščo v spomin na Urškino zlato. Avtobus stoji ob telovadnici na Lopati in služi kot prostor za klubska druženja, seveda pa je namenjen tudi ogledu obiskovalcev.
Tina osvojila vse kar se osvojiti da
Tina Trstenjak je bila pred olimpijskimi igrami vodilna na svetovni lestvici ter že imela naslov evropske ter svetovne prvakinje v kategoriji do 63 kilogramov. Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru pa ji je uspelo svojo zbirko povečati še z olimpijsko medaljo, saj je postala olimpijska prvakinja in tako ponovila uspeh Urške Žolnir iz Londona v isti kategoriji.
Tino je trdo delo, zbranost in koncentracija ter dosledno sledenje navodil trenerja Marjana Fabjana pripeljalo v finale olimpijskih iger. V finalu se je Tina pomerila s Francozinjo Agbegnenou. Tini je v finalu uspelo izvesti končni prijem iz katerega se Francozinja ni uspela rešiti in tako je po predčasno končani borbi postala olimpijska prvakinja.
Tina je postala prva Slovenka z naslovom evropske, svetovne in olimpijske prvakinje. Tina pa je bila na koncu leta 2016 tudi vodilna na svetovni lestvici judoistk iz vseh kategorij skupaj.
Poškodba kolena skoraj preprečila nastop na olimpijskih igrah
Ana Velenšek je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojila bronasto medaljo. Ta medalja je bila tako kot mali čudež, saj se je Ana 6 tednov pred olimpijado hudo poškodovala, zaradi česar je bil že pod vprašajem njen nastop v Riju.
Na mednarodnih pripravah si je Ana poškodovala koleno, poškodba je bila huda, saj so bile potrgane vezi. Vsi so nekako obupali nad Aninim nastopom, zdravniki pa ji ga celo odsvetovali. Edini, ki je verjel, da Ani lahko uspe je bil njen trener Marjan Fabjan. Na vse pretege je iskal rešitve in možnosti da bi se Ana v Riju lahko borila. In uspelo mu je, ne samo da se je Ana borila, osvojila je bronasto olimpijsko medaljo.
V boju za tretje mesto ji je uspelo premagati Nemko Malzahn z davljenjem.
Judo in olimpijske igre
Olimpijske igre so prireditev, ki vedno pritegne veliko pozornost javnosti. Na vsakih Olimpijskih igrah nas vedno znova zanimajo dosežki športnikov. Zagotovo je osvojitev olimpijske kolajne cilj vsakega vrhunskega športnika in posebna nagrada za ves trud in odrekanja.Že sam nastop na Olimpijskih igrah je lahko svojevrstna nagrada, dobitniki olimpijskih medalj ostanejo za vedno zapisani, imena ostalih sodelujočih pa počasi tonejo v pozabo. Številni športi skozi zgodovino počasi izginjajo iz olimpijskega programa, nadomestijo jih novi, morda bolj atraktivni.Judo se je prvič pojavil na OI v Tokiu na Japonskem leta 1964. Na igrah je tekmovalo 72 tekmovalcev iz
27 držav, ki so bili razdeljeni v štiri težnostne kategorije. Najuspešnejši so bili seveda Japonci, ki so osvojili 3 naslove (-68kg Tahekide Nakatani, -80kg Isao Okano, +80kg Isao Inokuma).
V odprti kategoriji pa je zgodovinski preobrat uspel Antonu Gessinku iz Nizozemske, ki je Japonskega nasprotnika Akio Kaminaga premagal s končnim prijemom. S to zmago se je zapisal v zgodovino, saj je postal prvi Olimpijski zmagovalec »preostalega sveta«.
Na OI v Mexico City 1968 judo ni bil uvrščen. Od leta 1972 Munchen, pa je stalni šport na poletnih Olimpijadah. Ženske so prvič nastopile v Seoulu 1988 kot demonstracijski šport, od Barcelone 1992 dalje pa se potegujejo tudi za odličja.
Slovenski judoisti na olimpijskih igrah