O Sankaku

Kratka zgodovina Judo kluba “Z’dežele” Sankaku Celje

Ustanovitelj in guru slovenskega juda, Marjan Fabjan, je začel o svoji judo šoli razmišljati ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko se je vrnil iz Avstrije. Trdno odločen, da bo svojo željo tudi uresničil je, potem ko v takrat obstoječih lokalnih klubih ni bilo posluha za njegov “drugačen” pristop k treningu juda in pojmovanju juda na splošno, leta 1990 ustanovil judo sekcijo »TVD Partizan 19. September – Ostrožno«.

Najprej so vadbo izvajali po okoliških gozdovih. Narava je, kot trdi Marjan še danes, prostor v katerem ni omejitev, ne fizičnih in ne psihičnih, je okolje iz katerega črpamo moči in še zdaj so treningi zunaj, na prostem, ena izmed posebnosti danes svetovno priznane “Fabjanove judo šole”.

Seveda pa narava kot taka ni zadostovala potrebam vedno večjega števila privržencev. Marjanov sosed je mladim entuziastom za vadbe borb odstopil napol porušeno hišo, nekaj kasneje pa so začeli vaditi v Gasilnem domu Lopata.

Kmalu tudi ta lokacija ni bila več primerna – sledila je vadba v hiši Antloga na Ostrožnem, ki je bila prostorsko najbolj primerna glede na prejšnje lokacije. Seveda pa je v Marjanu ves čas tlela želja po lastni telovadnici – vadbišču. Tako je leta 1992 na Lopati 12 (kjer je bil Marjan rojen in živi še danes), zrasla zanimiva stavba (t.i. Budokan Fabjan), pravzaprav hram judoistk in judoistov svetovnega formata.

Marjan Fabjan je klub, po številnih administrativnih težavah, uspel registrirati leta 1990, v okviru TVD Partizan 19. september – Ostrožno. Kar nekajkrat so morali dostaviti spisek ustanovitvenih članov, saj nekateri niso ustrezali tedanjim političnim strukturam. Zato je izjemno težko zapisati, ali so bili ustanovitveni člani tisti, ki so pomagali klubu pri rojevanju, ali tisti, ki so bili tudi uradno potrjeni.

Vsekakor so bili med njimi: Marjan Fabjan, glavna gonilna sila, Peter Bevc, Dušan Kačičnik, Tomaž Romih, Ciril Počivalšek, Slavko Đakovič, Ivi Knafelc, Matjaž Setnikar, Boris Mihelčič, Janko Oštir, Dušan Oprešnik, Igor Ratajc, Vladislav Žnidar, Jože Tratnik, Jože Kovačič, Rajko Đakovič in še bi se našel kdo. Veliko je bilo nasprotovanj tudi s strani takratne Judo zveze Slovenije, saj je s Fabjanom odšlo iz kluba Ivo Reya kar nekaj tekmovalcev.

Že kmalu po ustanovitvi so pričeli tekmovalci Fabjanovega kluba začeli mešati štrene “velikim” judo centrom. Glede na nastalo situacijo in v izogib nadaljnim sporom in podtikanjem, se je Fabjan odločil, da bo ustanovil žensko sekcijo, ki je v Celju še ni bilo, saj so vso pozornost namenili moškim selekcijam. Sočasno s preselitvijo v obstoječi objekt Budokan Fabjan na Lopati 12, je prišlo tudi do spremembe naziva kluba. Preimenoval se je v Judo Klub SANKAKU, kar v japonščini pomeni trikotnik in simbolizira tri stvari, ki so bile pri ustanovitvi ključnega pomena. To so tri takrat ustanovljene sekcije: Griže, Kristan vrh in Galicija.

Tako so v klubu končno začeli z nemoteno vadbo, ki je bila in je še (pravzaprav vedno bolj) predvsem po strokovni plati vsekakor na svetovnem nivoju, kar potrjujejo tudi številni uspehi in rezultati, ki so razvidni iz statistike kluba.

Danes je v klub včlanjenih okrog 340 članov različnih starosti. Največ je mladih, ki vadijo pod vodstvom dvajsetih vaditeljev in trenerjev. Ker vadba vseh ni možna v centru Budokan Fabjan, zelo dobro deluje tudi center na Ostrožnem (ki je bil v letih po 2006 večkrat prenovljen in dopolnjen; trenutno je v njem nameščen tudi izjemno privlačen in edini obstoječi fitness za otroke v Sloveniji). Uspešno vodimo tudi petnajst sekcij v okolici Celja. Na ta način se otrokom na začetku ni potrebno voziti v Celje, temveč pridejo vaditelji k njim. Treningi za najmlajše potekajo 2 krat tedensko, za starejše dečke in deklice 3 krat tedensko, medtem ko najboljši trenirajo vsak dan.

• 1991  Slavko Đakovič
• 1992, 1993 Marjan Fabjan
• 1994 Ivan Knafelc
• 1995 Lidija Zupanc
• 1996 Regina Jernejc